Vrste gline: lončevina, kamenina in porcelan
Lončevina, kamenina ali porcelan? Z glino ali brez šamota? V tem vodniku razložim, po čem se gline razlikujejo, pri katerih temperaturah se žgejo in katero izbrati za ročno oblikovanje, lončarsko vreteno, vlivanje v kalupe ali velike skulpture.
Gline za keramiko delimo na tri glavne vrste glede na temperaturo žganja: lončevino (približno 950–1150 °C), kamenino (približno 1150–1300 °C) in porcelan (približno 1240–1350 °C). Lončevina ostane po žganju porozna, kamenina in porcelan pa se zasintrata in ne vpijata vode. Poleg tega se gline razlikujejo po šamotu, barvi in namenu: nekatere so narejene za vreteno, druge za velike skulpture ali vlivanje v kalupe.
Na polici so vse vreče gline videti skoraj enake. Razlike se pokažejo šele v peči, takrat pa je za premislek že malo pozno. Zato v tem članku razložim, kako glina nastane, po čem se vrste razlikujejo in kako za svoj projekt izberete pravo. Na koncu je tabela po namenu.
Kaj sploh je glina
Glina je nastala iz kamnin, ki so jih voda, led in kemijski procesi tisočletja drobili in spreminjali. Njena sestava je podobna sestavi zemlje, prevladujejo pa silicij in aluminij, zato gline imenujemo tudi alumosilikati. V manjših količinah vsebujejo še železo, mangan, kalcij, kalij in natrij, ki vplivajo na barvo in temperaturo žganja.
Gline delimo na dve skupini:
- Primarne gline najdemo na kraju nastanka. Najbolj znana je kaolin: je bel, zelo čist in skoraj neplastičen, torej lep na pogled, pri oblikovanju pa precej trmast. Je osnova porcelana.
- Sekundarne gline so med ledenimi dobami potovale z vodo in ledom, se mešale z drugimi organskimi in anorganskimi snovmi ter se nalagale v kotanjah. Zato so bolj plastične, po žganju pa zaradi primesi kovinskih oksidov obarvane. Večina glin za oblikovanje je sekundarnih.
Gline, ki jih kupite v vreči, so pripravljene mase: proizvajalec zmeša različne gline, kaolin, kremen, topila in šamot tako, da ima masa natančno določene lastnosti. Zato so na vsaki vreči navedeni temperatura žganja, šamot in barva.
Tri glavne vrste gline
| Lončevina | Kamenina | Porcelan | |
|---|---|---|---|
| Temperatura žganja | približno 950–1150 °C | približno 1150–1300 °C | približno 1240–1350 °C |
| Po žganju | porozna, vpija vodo | zasintrana, ne vpija vode | popolnoma zasintran, lahko prosojen |
| Trdnost | manjša, rob se lažje okruši | velika | zelo velika ob tankih stenah |
| Zahtevnost | najbolj prijazna | srednja | zahtevna |
| Primerna za | začetnike, šole, majoliko, dekorativne izdelke, terakoto | uporabno posodo, vreteno, skulpture na prostem | tanke skodelice, svetila, nakit, vlivanje |
| Glazure | nizkotemperaturne, najširši izbor barv | visokotemperaturne | visokotemperaturne, prozorne |
Lončevina (nizkotemperaturna glina)
Lončevina se žge pri nižjih temperaturah in po žganju ostane porozna. Bela lončevina, kot je Sibelco K 140, po žganju vpije približno 15 % vode. Poroznost ni slabost: glazura se na porozno črepinjo dobro oprime, nizkotemperaturne glazure pa ponujajo največ živih barv. Zato je lončevina prva izbira za majoliko in poslikavo s podglazurnimi barvami, začetnikom pa jo priporočam tudi sam.
Posodo iz lončevine, ki bo prišla v stik s hrano ali vodo, morate na notranji strani v celoti glazirati, sicer bo vpijala tekočino.
- Bela glina brez šamota SG je gladka in primerna za tanke stene, fine detajle in podglazurne svinčnike.
- Rdeča glina za majoliko AFD 55 se žge že pri 980 °C.
Kamenina (visokotemperaturna glina)
Kamenina se žge pri višjih temperaturah, pri katerih se delci med seboj delno stalijo. Temu pravimo, da glina zasintra: črepinja postane trda, zvočna in skoraj ne vpija več vode. Za uporabno posodo, kot so skodelice, krožniki in sklede, ter za izdelke, ki bodo na prostem, zato priporočam kamenino.
Večina kamenin ima širok razpon žganja, na primer 1000–1280 °C. Pri spodnji meji se obnašajo kot lončevina in ostanejo porozne, pri zgornji pa zasintrajo. Tako lahko isto glino žgete v manjši peči pri nižji temperaturi, ko pa jo boste žgali višje, bo izdelek trdnejši.
- Bela kamenina Sibelco WM 2502 s 25 % finega šamota je ena najbolj priljubljenih glin za vreteno in ročno oblikovanje. Pri 1250 °C je primerna za uporabno posodo.
- Bela kamenina G&S 254 je primerna za vrtenje večjih izdelkov in je pri 1240 °C skoraj neporozna.
- Rdeča kamenina R 2505 je primerna za srednje velike izdelke in pri sušenju ne poka.
- Črna kamenina Nigra 2002 je pri visoki temperaturi popolnoma črna, tudi brez glazure.
Porcelan
Porcelan ni glina v ožjem pomenu, temveč mešanica najčistejšega kaolina, kremena in topila (glinenca). Žge se pri najvišjih temperaturah. Delci se med seboj popolnoma stalijo, zato je porcelan zelo trd, bel in pri tankih stenah prosojen.
Porcelan je manj plastičen in med sušenjem in žganjem občutljivejši za deformacije, zato je bolj primeren za tiste, ki že imajo nekaj izkušenj. Ima tudi dober spomin: vsako napako pri oblikovanju si zapomni in jo v peči z veseljem pokaže. Za vreteno je namenjen porcelan Mont Blanc Witgert 011, ki je od približno 1230 °C zelo prosojen, za vlivanje v kalupe pa vlivni porcelan Mont Blanc 001. Vse porcelanske mase najdete v kategoriji porcelan.
Glina s šamotom ali brez
Glina je sestavljena iz zelo drobnih delcev, velikih približno tisočinko milimetra. Proizvajalci ji pogosto dodajo šamot: že žgano in zmleto glino. Šamot deluje kot armatura. Zmanjša krčenje, glini da stojnost in preprečuje, da bi se izdelek med sušenjem in žganjem krivil ali počil.
Na vreči sta navedena delež šamota (na primer 25 %) in velikost zrn (na primer 0–0,5 mm). Na splošno velja:
- brez šamota: gladka površina, tanke stene, fini detajli, prijetno za vreteno, a večje krčenje in več pokanja,
- fin šamot (0–0,2 mm): še vedno gladka pod prsti, odlična za vreteno, npr. bela glina 11 sf,
- srednji šamot (0–0,5 mm): univerzalna izbira za ročno oblikovanje in srednje velike izdelke,
- grob šamot (do 2 mm in več, 30–40 %): velike posode, skulpture, debelejše stene, npr. Terra Grigia 4020 s 40 % šamota.
Šamot lahko glini dodate tudi sami. Šamot je na voljo v beli, rdeči in črni barvi ter v različnih zrnatostih. Grob črn šamot v beli glini, kot pri glini WM 3020 FS, da izdelku tudi dekorativen pikčast videz.
Barva gline po žganju
Ko govorim o barvi gline, mislim na barvo po žganju. Surova glina je lahko siva ali rjava zaradi organskih snovi, ki v peči zgorijo. Končno barvo dajo kovinski oksidi, predvsem železov: več kot ga je, bolj rdeča, rjava ali črna je glina.
Na barvo vplivata še dva dejavnika:
- Temperatura. Ista glina je pri višji temperaturi temnejša. Črne gline, kot je Terra Nigra 3520, postanejo globoko črne šele od približno 1190 °C, pri glinah s pikami pa se pike pokažejo od približno 1150 °C.
- Atmosfera v peči. V oksidacijskem žganju (z dovolj kisika, kot v električni peči) je železo rjavo, v redukcijskem (brez kisika, npr. v plinski peči) pa temno do črno.
Bela glina je najboljša podlaga za podglazurne barve in svetle glazure, saj barve na njej ostanejo čiste. Rdeča in črna glina sta lepi tudi neglazirani ali v kombinaciji z belo engobo.
Katero glino izbrati: tabela po namenu
| Kaj želite delati | Kakšno glino iščete | Primer |
|---|---|---|
| Prvi izdelki, delo z otroki | šolska glina, lončevina z drobnim šamotom | Witgert 225 |
| Lončarsko vreteno | plastična glina brez šamota ali s finim šamotom (0–0,2 mm) | WM brez šamota, WM 2502 |
| Skodelice in krožniki za vsak dan | kamenina, žgana na zgornji meji | WM 2502 pri 1250 °C |
| Poslikava, majolika, živahne barve | bela lončevina brez šamota | K 140, SG |
| Večje posode, skulpture | glina s 30–40 % grobega šamota | Terra Grigia 4020, Terra Nigra 3520 |
| Raku žganje | močno šamotirana glina, odporna na toplotni šok | Raku 5015, K 129 |
| Vlivanje v mavčne kalupe | tekoča vlivna masa | GW (lončevina), GWSZ (kamenina) |
| Tanke, prosojne skodelice, svetila | porcelan | Mont Blanc 011 |
| Posoda za kuhanje na ognju | ognjeodporna glina | REFRAC |
| Ustvarjanje brez peči | glina, ki se strdi na zraku | Airdry bela |
Pet vprašanj pred nakupom
Preden izberete glino, si odgovorite na pet vprašanj. Izbiro zožijo hitreje kot katerikoli katalog.
- Do katere temperature lahko žgem? Temperatura vaše peči (ali peči, v kateri boste žgali) določa, ali lahko izberete kamenino in porcelan ali samo lončevino. Najlepša kamenina vam ne bo pomagala, če peč ne gre čez 1100 °C.
- Kaj bom delal? Vreteno, ročna gradnja, skulptura in vlivanje zahtevajo različne mase.
- Kako velik bo izdelek? Večji kot je, več in bolj grobega šamota potrebuje.
- Bo izdelek v stiku s hrano ali na prostem? Za vsakdanjo posodo in vrtne izdelke izberite kamenino, žgano do sintranja.
- Kakšno barvo in površino želim? Bela za čiste barve glazur, rdeča in črna za naraven videz, efektne gline za pike, marmor ali terrazzo.
Pri izbiri glazure vedno preverite, da se njena temperatura žganja ujema s temperaturo gline. Glazure najdete v kategoriji glazure, vse gline pa v kategoriji glina.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med lončevino in kamenino?
Lončevina se žge pri približno 950–1150 °C in po žganju ostane porozna, zato vpija vodo. Kamenina se žge pri približno 1150–1300 °C, pri čemer zasintra in skoraj ne vpija vode. Kamenina je zato trdnejša in primernejša za uporabno posodo, lončevina pa ponuja več živih barv glazur.
Ali lahko iz lončevine naredim skodelico za vsak dan?
Lahko, če jo na notranji strani v celoti glazirate z glazuro, primerno za stik s hrano. Bo pa manj odporna na udarce in pomivalni stroj kot skodelica iz kamenine.
Ali lahko glino žgem višje od navedene temperature?
Ne. Če glino žgete nad zgornjo mejo, se začne preveč taliti, izdelek se deformira, napihne ali se prilepi na ploščo v peči. Nižje lahko žgete, vendar bo črepinja bolj porozna in manj trdna.
Ali lahko mešam različne gline?
Pri istem izdelku lahko spajate le gline s podobnim krčenjem in enako temperaturo žganja, sicer bodo stiki med sušenjem ali žganjem počili. Za mešanje barv, na primer za marmoriran videz, so najbolj varne gline istega proizvajalca in iste serije.
Katera glina je najboljša za začetnike?
Šolska glina z drobnim šamotom, na primer bela Witgert 225. Je mehka, malo poka in odpušča napake.
Kaj pomeni, da glina »zasintra«?
Pri visoki temperaturi se delci gline na površini delno stalijo in zlepijo med seboj. Črepinja postane gosta, trda in skoraj ne vpija vode. Kamenina in porcelan zasintrata, lončevina pa ne.
Članek sem priredil in razširil po priročniku Združenja Fabrika Fabijana (2011), ki sem ga sourejal.
Naslovna fotografija: Karen Maes / Unsplash
Ostanite na tekočem
Novi prispevki v vašem bralniku
Blog dodajte v bralnik RSS, na primer Feedly ali Inoreader. Nove nasvete, vodnike in zgodbe lončarjev boste videli takoj, ko izidejo.
Brez prijave in brez e-pošte. Berete, ko vam ustreza.